APDEJT.si

Nemški kancler Merz se je sestal z jordanskim kraljem Abdulahom, da bi razpravljala o načrtovanem zračnem mostu za dostavo humanitarne pomoči v Gazo. Pobuda za pomoč lačnim Palestincem v Gazi, ki jo Nemčija načrtuje v sodelovanju z Jordanijo, je bila predstavljena dan prej. Medtem raziskava kaže, da večina Nemcev želi, da vlada izvede večji pritisk na Izrael. Vzporedno s tem je ameriški predsednik Trump skrajšal rok, postavljen Rusiji.

Novi članki razkrivajo naraščajočo zaskrbljenost glede odnosa med Evropo in Izraelom, zlasti zaradi vojne v Gazi. Vprašanje je, ali lahko predstavniki Netanjahujeve linije resnično ignorirajo to nelagodje. Medtem ko Nemčija v Gazo pošilja humanitarno pomoč, kot so »rozinski bombniki«, se hkrati pojavljajo pozivi k sankcijam EU proti Izraelu, kar nakazuje na morebitno odtujitev odnosov.

Nemški socialdemokrati (SPD) so izrazili zaskrbljenost glede učinkovitosti zračnih mostov za pomoč Gazi, ki jih načrtujejo Nemčija in Jordanija, saj menijo, da so nezadostni in problematični tako tehnično kot politično. Hkrati pa so zunanji politiki SPD pozvali k organizaciji nemških evakuacijskih letov za otroke iz obleganega območja, medtem ko humanitarne organizacije kritizirajo in opozarjajo na neučinkovitost dosedanjih zračnih mostov.

Nedavna Forsa-raziskava, ki jo je objavil Zeit.de, razkriva, da si 74 odstotkov Nemcev želi, da bi nemška vlada povečala pritisk na Izrael. Zanimivo je, da je podpora temu mnenju manjša med volivci stranke AfD. Po drugi strani pa NZZ.ch s kritičnim tonom poudarja, da Izrael ne potrebuje poučevanj iz Nemčije, saj ima Nemčija zgodovinsko obveznost stati ob strani judovski državi. Članek opozarja na zmanjšanje zavedanja te obveznosti in ocenjuje, da je trenutni ton do Izraela na meji znosnega. Obe objavi odražata različni perspektivi znotraj Nemčije glede odnosa do Izraela in konflikta v Gazi.

Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil dvom o vstopu Ukrajine v Evropsko unijo pred letom 2034, torej pred koncem naslednjega proračunskega obdobja EU. Poudaril je, da je za Nemčijo najvišja prioriteta prizadevanje za doseganje tega cilja. Hkrati je Merz, po poročanju Bildu, obtožil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen za neuspeh politike EU do Ukrajine.

Hamas je uradno odgovoril na osnutek sporazuma o premirju v Gazi, pri čemer je zahteval popoln umik Izraela in izraelska jamstva. Medtem je izraelski predsednik Isaac Herzog obiskal Gazo, kar je bilo opisano kot sramoten in kljubovalen akt, ki nakazuje na nadaljevanje izraelskega nadzora.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je izrazil zadržanost do ideje dobave nemških raket dolgega dosega Taurus Ukrajini. Njegova stranka CDU je že v preteklosti nasprotovala tej pobudi, ko je bila v opoziciji.

Nemška zvezna ministrica za razvoj, Reem Alabali Radovan (SPD), je pozvala k večjemu angažiranju Nemčije za takojšnje premirje v Gazi. Kritizirala je odločitev nemške vlade glede mednarodne izjave o takojšnjem koncu spopadov, s čimer se zavzema za strožji pristop do Izraela.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je potrdil, da bo Nemčija sprejela Afganistance, ki čakajo v Pakistanu, pod pogojem, da imajo veljavno pisno zavezo prejšnje nemške vlade in da zanje ne obstajajo varnostni zadržki. S tem želi razrešiti preostali kaos, ki ga je pri sprejemanju Afganistancev pustila prejšnja zunanja ministrica Annalena Baerbock. Vendar pa varnostni pomisleki v zvezi z vsemi kandidati ostajajo nerešeni.

Christoph Heusgen, dolgoletni vodja Münchenske varnostne konference, je pozval Nemčijo, naj pritisne na Izrael glede spoštovanja mednarodnega prava in opozoril, da bi Nemčija lahko bila sojena zaradi genocida v Gazi. Heusgen se zavzema tudi za priznanje Palestine kot države, kar bi prispevalo k varnosti Izraela. Hkrati se pojavljajo kritični odzivi na "altbekannte Rituale" Zahoda in arabskega sveta po izraelskem zračnem napadu na pogajalsko ekipo Hamasa v Katarju, pri čemer so ZDA in Nemčija označene kot večni zaščitnici Izraela, arabski voditelji pa naj bi se malo menili za usodo Palestincev.

Nemška zvezna vlada se ni pridružila pozivu 30 držav, vključno z najtesnejšimi zavezniki, kot so Francija, Velika Britanija, vse nordijske in baltske države, Japonska, Avstralija, Kanada in Švica, ki pozivajo k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in končanju "nečloveške trpljenja". Medtem ko se evropsko "močesko trikotnik" med Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo poglablja z namenom povečanja vojaške in obrambne neodvisnosti od ZDA, Nemčija zavzema drugačno stališče glede konflikta v Gazi v primerjavi z mnogimi ključnimi mednarodnimi partnerji.

Okoli 130 diplomatov je izrazilo nezadovoljstvo nad nemško politiko do Izraela in pozvalo k ostrejšemu stališču do vlade premierja Netanjahuja. Podobne zahteve prihajajo tudi iz vrst vplivnih politikov Socialdemokratske stranke Nemčije (SPD). Kritike se nanašajo na obravnavo konfliktov v Gazi ter vprašanja Palestinskih ozemelj, kar odraža naraščajoče napetosti v diplomatskih krogih glede nemškega pristopa do regije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da Francija namerava septembra na zasedanju Združenih narodov uradno priznati Palestino, s čimer želi pripomoči k miru na Bližnjem vzhodu. Nemška vlada je glede na poročanje medijev sporočila, da v "kratkem" ne načrtuje slediti francoskemu zgledu priznanja Palestine, kar nakazuje različne pristope do vprašanja med državama.

Nemška vlada je sporočila, da ne načrtuje priznanja palestinske države v bližnji prihodnosti. To izjavo so dali po napovedi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je dejal, da bo Pariz v prihodnje priznal Palestino. Nemčija se tako ne bo pridružila Franciji pri tem koraku, kar kaže na razhajanja v pogledih na bližnjevzhodni konflikt znotraj Evropske unije.

Francija naj bi septembra uradno priznala Palestino kot državo, medtem ko se Nemčija odločitvi zaenkrat še izogiba. Nemška vlada priznanje Palestine vidi kot enega od zaključnih korakov v smeri rešitve dveh držav, ne pa kot kratkoročno potezo, kar odraža njeno zadržanost v primerjavi s Francijo.

Nemška vlada je v petek izključila možnost priznanja države Palestina v bližnji prihodnosti, saj meni, da je ta korak, čeprav potreben za dvodržavno rešitev, odvisen od konca mirovnega procesa. Berlin se je tako odločil slediti Izraelu, medtem ko je Francija napovedala, da bo priznanje Palestine raziskala. Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč izrazil obljubo o priznanju palestinske državnosti, kar pa ne zavezuje izraelske vlade, da bi ukrepala proti svoji volji.

Nemška vlada je sporočila, da v bližnji prihodnosti ne namerava priznati Palestine kot države. Priznanje palestinske države Nemčija vidi kot enega zadnjih korakov na poti k dvodržavni rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta, ne pa kot potezo, ki bi jo izvedli neodvisno od napredka v mirovnih pogajanjih.

Nemčija je v petek sporočila, da v kratkem ne namerava priznati Palestine kot samostojne države. Ta odločitev nemške vlade poudarja previden pristop države do vprašanja palestinske državnosti v sedanjem geopolitičnem kontekstu.

Nemški vladni predstavnik Stefan Kornelius je sporočil, da Nemčija trenutno ne načrtuje samostojnega priznanja Palestine kot suverene države. Vlada kanclerja Friedricha Merza tega koraka v kratkoročnem obdobju ne šteje za pravilnega, s čimer se Nemčija ne bo pridružila Franciji na tem področju.

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.